To je pouk programiranja.
Pouk računalništva je vaja iz razmišljanja. Celo kadar gre v resnici za programiranje, je namen urejanje misli in urjenje v točnem izražanju. Namen ni vzgajati računalnikarje (čeprav bodo nekateri to postali tudi zaradi tega predmeta), temveč “kravžljati” otroške možgane.
To je pretežko in otrok ne zanima.
Poskusne izvedbe kažejo, da so nad primerno prirejenim predmetom navdušeni celo drugošolci.
Učitelji tega ne bodo znali poučevati.
Učitelji so inteligentni ljudje, ki znajo razmišljati. Poleg tega bodo imeli za izvajanje na voljo dobro pripravljen material. Osnutek materiala za peti razred kaže stran http://vidra.si.
Saj vendar že poučujemo računalništvo: imamo Word, Excel, Paint!
Pouk uporabe računalnikov ni pouk računalništva, saj uči zgolj “kje je potrebno klikniti” in ne “si kdaj razmišljal o tem, kako…”
Otroci so že tako ali tako preveč časa za računalniki.
Drži. A ker bo pri tem ostalo, jim bomo s tem predmetom pokazali, kako lahko ta čas preživijo koristno. Poleg tega se del predvidenih vsebin izvaja tudi izven učilnic – v telovadnici, v parku pred šolo…
Tuji jeziki so pomembnejši od računalništva.
Drži, brez jezikov ne pridemo nikamor. Po drugi strani pa Evropa srka tehnične poklice. Če otrok s talentom za tehniko ne izpostavimo tem vsebinam, se bodo čez petnajst let pridružili množicam brezposelnih. Če jim damo priložnost, bodo lahko nekoč uživali v svojem delu – kot računalnikarji ali v drugem tehničnem poklicu – in bili zanj tudi dobro plačani.
Kateri jezik na svetu se uporablja največ?
Večina misli, da je to angleščina. Pa ni tako. Odgovor je računalniški jezik.
Vprašanje je sicer malo zvito postavljeno, a je povsem legitimno. Na svetu je namreč mnogo več naprav in napravic, v katerih se izvajajo ukazi, napisani v računalniškem jeziku, kot je ljudi, ki pozna in razume angleško. In ker se brez jezikov ne pride nikamor, sodi danes (in še bolj jutri) razumevanje tega jezika med temeljna znanja uspešnosti. Le kdo pa svojim otrokom tega ne bi privoščil (namreč, da so uspešni)?
